Sporočamo, da je odprt 1. razpis za dostop do storitev konzorcija E-RIHS ERIC.
K prijavi vabimo znanstvenike, raziskovalce in strokovnjake, ki želijo pridobiti dostop do vrhunske znanstvene opreme, strokovnega znanja in edinstvenih zbirk, ki jih ponujajo platforme E-RIHS ERIC:
V okviru financiranja Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) so partnerji E-RIHS.si v okviru razpisa Paket 23 pridobili novo raziskovalno opremo, ki bo pomembno prispevala k napredku dediščinske znanosti v Sloveniji. Oprema je nameščena na več raziskovalnih institucijah in bo omogočala povsem nove načine analiz in razumevanja materialov kulturne dediščine ter razvoj inovativnih metod za njihovo ohranjanje. Vsa oprema bo dostopna tudi preko kataloga slovenskega vozlišča Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS.si), kar bo omogočalo široko uporabo v znanstveni skupnosti in kulturnih institucijah.
Nova raziskovalna oprema v skupni vrednosti ca €3,5m bo slovenskim raziskovalcem omogočila razvoj novih metod za preučevanje in ohranjanje kulturne dediščine, ki jih bodo nato ponudili v uporabo v okviru E-RIHS ERIC evropske infrastrukture. Hkrati bo ključno prispevala k večju konkurenčnosti na mednarodnih in domačih raziskovalnih razpisih ter prispevala k razvoju interdisciplinarnih raziskav na področju dediščinske znanosti. Njena dostopnost bo omogočila širšo uporabo tako v raziskovalnih krogih kot tudi v muzejih, arhivih in drugih dediščinskih ustanovah.
Vabimo na predavanje prof. dr. Christopha Snoecka, kemijskega inženirja in bioarheologa, z naslovom From Stonehenge to Novo Mesto: The Use of Strontium Isotopes for a Better Understanding of Prehistoric Communities (Od Stonehenga do Novega mesta: Uporaba stroncijevih izotopov za boljše razumevanje prazgodovinskih skupnosti). Dr. Snoeck, vodja Bruseljskega bioarheološkega laboratorija (BB-LAB) na Vrije Universiteit Brussel, bo osvetlil pomen izotopov stroncija pri raziskovanju mobilnosti in uporabe krajine v preteklosti ter raziskal, kako lahko izotopske analize človeških ostankov razkrijejo izvor hrane in pijače preteklih prebivalcev.
Predavanje bo na Univerzi v Ljubljani (Kongresni trg 12, Zbornična dvorana) v četrtek, 13. marca 2025, ob 12h
Christophe_Snoeck_2025-03-13_12h
Vabimo tudi na predavanji prof. dr. Philippa W. Stockhammerja, profesorja predzgodovinske arheologije s poudarkom na vzhodnem Sredozemlju na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu, so-direktorja Max Planck-Harvard raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja ter častnega profesorja na Univerzi Aarhus na Danskem.
Prof. Stockhammer bo imel dve predavanji.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Aškerčeva cesta 2, predavalnica 18) v torek, 11. marca 2025 ob 18h, From the Lab to the App: Novel Approaches to Analyse and Communicate Archaeological Heritage (Od laboratorija do aplikacije: novi pristopi k analizam in komunikaciji arheološke dediščine)
Philipp_Stockhammer_2025-03-11_18h_ZOOM
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani (Zavetiška ulica 5, predavalnica P5) v torek, 11. marca 2025 ob 9h: Family and Migration in Bronze Age Greece: New Archeogenetic Insights (Družina in migracije v Grčiji v bronasti dobi: nova arheogenetska dognanja)
Philipp_Stockhammer_2025-03-11_9h_ZOOM
Aleksandrijska knjižnica (Bibliotheca Alexandrina) in Akademija za znanstvene raziskave in tehnologijo Egipta organizirata mednarodno konferenco “Connecting Heritage Science to the Heritage of Science”, ki bo potekala od 6. do 9. aprila 2025 v konferenčnem centru Aleksandrijske knjižnice. Dogodek bo združil vodilne nacionalne in mednarodne institucije, ki delujejo na področju dediščinske znanosti.
Konferenco soorganizira akademski raziskovalni sektor Bibliotheca Alexandrina in Nacionalna mreža znanstvenih muzejev in centrov (Sci-Her) na Univerzi Ain Shams v sodelovanju z Evropsko raziskovalno infrastrukturo za dediščinsko znanost (E-RIHS), Zavezništvom za raziskave kulturne dediščine v Evropi (ARCHE), Evropskim oblakom za odprto znanost o dediščini (ECHOES), slovenskim vozliščem E-RIHS (E-RIHS.si), slovensko-egiptovsko platformo za znanost o dediščini (SloveNile), Univerzo Senghor ter UNESCO katedro za znanost in tehnologijo za kulturno dediščino na Univerzi v Kairu in Qalam for Knowledge Production.
Konferenca bo omogočila sodelovanje med EU, arabskimi in afriškimi institucijami s področja kulturne dediščine ter njihovo povezovanje z evropskimi raziskovalnimi in integracijskimi pobudami in Evropsko raziskovalno infrastrukturo za dediščinsko znanost. Cilj dogodka je okrepiti dialog o raziskovanju in varovanju kulturne dediščine ter vzpostaviti dolgoročna strateška partnerstva na področju dediščinske znanosti.
V okviru konference bo podpisan memorandum o soglasju med Akademijo za znanstvene raziskave in tehnologijo Egipta (ASRT) in Evropsko raziskovalno infrastrukturo za dediščinsko znanost (E-RIHS), kar bo pomemben korak k ustanovitvi Egiptovskega vozlišča E-RIHS (E-RIHS Egypt). Poleg tega bo konferenca osvetlila zgodovino in dediščino znanosti v egiptovskih civilizacijah od prazgodovine do sodobne dobe ter poudarila vlogo raziskovalnih infrastruktur in znanstvenih inovacij pri upravljanju in ohranjanju kulturne dediščine. Poseben poudarek bo namenjen nacionalnemu, regionalnemu in mednarodnemu sodelovanju pri trajnostnem razvoju dediščinske znanosti.
Seznam predavatelji na konferenci tukaj
Raziskovalci iz Slovenije in Italije so v nedavno objavljeni študiji v reviji Materials preučili vpliv visokih temperatur na kosti s kombinacijo dveh naprednih analiznih metod: oslabljene totalne refleksije Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije (ATR-FTIR) in multidetektorske računalniške tomografije (MDCT).
Raziskava, ki je nastala v sodelovanju med raziskovalci Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Narodnega muzeja Slovenije, Smithsonian Museum Conservation Institute ter zdravstvene ustanove Azienda Sanitaria Universitaria Giuliana Isontina v Italiji, je analizirala spremembe v organski in anorganski sestavi kosti zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam.
Rezultati so pokazali, da pri nižjih temperaturah prevladujejo spremembe v organskih komponentah kosti, medtem ko višje temperature povzročajo pomembne preobrazbe v mineralni sestavi, vključno s kristaliničnostjo in gostoto kosti. Posebej zanimiva ugotovitev je bila prehod iz β-trikalcijevega fosfata v α-trikalcijev fosfat pri zelo visokih temperaturah, kar ima ključen vpliv na stabilnost kosti.
Ta interdisciplinarna študija odpira nova vrata pri forenzičnih in arheoloških raziskavah sežganih ostankov ter omogoča izboljšane metode za analizo in interpretacijo preteklih pogrebnih praks in požganih arheoloških najdb.
Celoten članek:
Leskovar, T.; Cavalli, F.; Legan, L.; Innocenti, D.; Ropret, P.; Črešnar, M. Integrating Attenuated Total Reflectance–Fourier Transform Infrared Spectroscopy and Multidetector Computed Tomography for Analysis of Heat-Induced Changes in Bone. Materials 2025, 18, 742. https://doi.org/10.3390/ma18040742
Raziskava, ki jo je vodila Univerza v Ljubljani, je prvič sistematično preučila vonjave starodavnih egipčanskih mumificiranih teles s kombinacijo instrumentalnih in senzoričnih metod. Študija, objavljena v Journal of the American Chemical Society, razkriva nove podrobnosti o sestavinah in tehnikah mumifikacije ter o konservatorskih postopkih, ki so bili uporabljeni pri ohranjanju ostankov v muzejskih zbirkah.
Raziskovalci (Slika 1) so analizirali kemične spojine, ki jih oddajajo mumificirana telesa, pri čemer so uporabili plinsko kromatografijo v kombinaciji z masno spektrometrijo, obenem pa so vključili tudi panel usposobljenih presojevalcev vonjev (Slika 2). Ta edinstvena kombinacija metod je omogočila prepoznavanje izvora vonjav, pri čemer so razlikovali med spojinami, ki izvirajo iz mumifikacijskih materialov, konservatorsko-restavratorskih materialov ali nastajajo med naravnimi procesi razgradnje.
Vodja raziskave, prof. dr. Matija Strlič (UL FKKT, UCL), je pojasnil:
“Vonj mumificiranih teles že desetletja vzbuja zanimanje tako med strokovnjaki kot v širši javnosti, vendar doslej ni bilo izvedene celovite kemijske in senzorične študije. Ta pionirska raziskava nam omogoča boljše razumevanje starodavnih tehnik balzamiranja ter bo pripomogla k optimizaciji konservatorskih pristopov in obogatitvi muzejskih predstavitev.”
Študija poleg vpogleda v zgodovino mumifikacije ponuja tudi možnosti za razvoj novih vonjalnih izkušenj v muzejih, s katerimi bi obiskovalcem omogočili novo senzorično izkušnjo pri doživljanju egiptovske dediščine. Raziskovalna skupina načrtuje rekonstrukcijo vonja starodavnih mumificiranih teles, ki bo skozi olfaktorni vidik omogočila edinstven pristop k razumevanju balzamiranja in konserviranja.
Raziskava je potekala v sodelovanju z Egiptovskim muzejem v Kairu ter raziskovalci iz Slovenije, Poljske in Velike Britanije.
Več v članku:
E. Paolin, C. Bembibre, F. Di Gianvincenzo, J. Cesar Torres-Elguera, R. Deraz, I. Kraševec, A. Abdellah, A. Ahmed, I. Kralj Cigić, A. Elnaggar, A. Abdelhalim, T. Sawoszczuk, M. Strlič: “Ancient Egyptian Mummified Bodies: Cross-disciplinary Analysis of Their Smell”, J. Am. Chem. Soc. https://doi.org/10.1021/jacs.4c15769
Med 13. in 15. marcem 2025 bo na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) potekala delavnica Advanced Visualization Tools in Heritage Science.
Delavnica bo udeležencem omogočila spoznavanje naprednih orodij za kvantitativno analizo in vizualizacijo 3D in 4D slik z uporabo neporušnih tomografskih metod. Poseben poudarek bo na tehnologijah, kot so 3D upodabljanje, razširjena resničnost (AR) in virtualna resničnost (VR). Dogodek bo vključeval tudi postersko sekcijo, krajša predavanja mlajših raziskovalcev in okroglo mizo za izmenjavo idej in znanj.
Delavnico bo vodila dr. Lucia Mancini, priznana strokovnjakinja na področju rentgenske tomografije, ki je pridobila doktorat na Univerzi J. Fourier v Grenoblu. Kot višja raziskovalka na ZAG-u vodi številne projekte in sodeluje z mednarodnimi raziskovalnimi infrastrukturami, vključno z Elettra in LINXS. Njeno raziskovalno delo vključuje več kot 200 člankov v uglednih mednarodnih revijah in več kot 100 vabljenih predavanj.
Več informacij o dogodku najdete tukaj. Prijave so odprte do 15. januarja 2025, udeležba je omejena na 50 oseb.
Partnerji E-RIHS.SI z veseljem sporočamo novico o potrditvi projekta »AID HCH – Presežek pri razvoju humanistike in kulturne dediščine z umetno inteligenco«.
Umetna inteligenca se vse pogosteje uporablja v raziskavah, zlasti v naravoslovju, inženirstvu in medicini, a v veliko manjši meri v humanistiki. Odpravljanje vrzeli v ustreznem razumevanju njenega potenciala v raziskavah humanistike in kulturne dediščine je glavni cilj našega projekta, cilj je pa tudi razviti nove metodološke in teoretične okvire ter opredeliti etične in pravne vidike za najučinkovitejšo in najprimernejšo uporabo umetne inteligence v humanistiki. Slovenija na tem področju nekoliko zaostaja, deloma tudi zaradi svojih kulturnih (jezikovnih) posebnosti.
Globalni razvoj je usmerjen v uvedbo podatkovnih prostorov, kar gre z roko v roki z nastajajočim Evropskim sodelovalnim oblakom za kulturno dediščino (ECCCH), pri razvoju katerega Slovenija še ne sodeluje, tudi zaradi pomanjkanja usklajene nacionalne pobude na področju razvoja podatkovnih prostorov in umetne inteligence za dediščino. Kljub nenehno naraščajočemu številu digitaliziranih virov, ki ponujajo nove priložnosti za nadgradnjo raziskav v dediščinski znanosti ter učinkovitejše ohranjanje kulturne dediščine, pa ustrezna uporaba visokotehnoloških računalniških orodij ostaja v veliki meri neizkoriščena.
Slovenija v tem boju ni osamljena, saj se številne organizacije po vsej EU in svetu soočajo s podobnimi izzivi, povezanimi z (i) raznoliko standardizacijo digitalnih virov, (ii) še vedno nerešenimi pravnimi/etičnimi/intelektualnimi lastninskimi vprašanji, povezanimi z izmenjavo podatkov v humanistiki in kulturni dediščini, in (iii) nezadostno harmonizacijo podatkov, ki preprečuje odkrivanje znanja na podlagi umetne inteligence.
Projekt AID HCH bo zato podrobneje obravnaval naslednje raziskovalne izzive:
AID HCH bo naredil pomemben korak k premagovanju teh izzivov z razvojem referenčnega slovenskega humanističnega in dediščinskega podatkovnega prostora (SHHDS). S tem bomo pripomogli k razvoju digitalnih raziskovalnih infrastruktur za potrebe slovenskih vozlišč Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS), Evropske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN) in Evropske digitalne raziskovalne infrastrukture za umetnost in humanistiko (DARIAH).
AID HCH je triletni »velik« projekt z začetkom 1. januarja 2025, ki ga bo financirala Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Slovenije (1,5m euro). Partnerske organizacije so: Univerza v Mariboru (Filozofska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Pravna fakulteta, Fakulteta za strojništvo), Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo), Univerza na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije), Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V sredo, 4. decembra 2024, bo v učilnici Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani potekala delavnica, namenjena raziskavam in predstavitvi rezultatov s področja karakterizacije in stabilnosti črnil na papirju.
Na dogodku bodo predavatelji predstavili problematiko razgradnje črnil, analitske metode za njihovo karakterizacijo ter izsledke neinvazivnih analiz na izbranih delih iz slovenskih narodnih zbirk. Delavnica bo zaključila podoktorski raziskovalni projekt “Karakterizacija in stabilnost črnil na papirju”.
Več informacij o programu in prijavi najdete tukaj
Naslovna slika: Iz rokopisne zapuščine Jerneja Kopitarja, primer železo-taninskega črnila (fotodokumentacija Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana)
Komisija E.RIHS.SI za nagrade in priznanja z veseljem sporoča imeni nagrajenk za leto 2024.
Mag. Martina Lesar Kikelj prejme E-RIHS.si nagrado za razvoj dediščinske znanosti za svoje izjemno delo v konservatorsko-restavratorski stroki in v podporo delovanju Slovenskega vozlišča E-RIHS.SI. Kot vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vodi in koordinira projekte, namenjene ohranjanju pomembnih kulturnih spomenikov, med katerimi so tudi številni nacionalnega in mednarodnega pomena. Njeni dosežki vključujejo zahtevne projekte, kot so restavriranje fresk Kremserja Schmidta v Gruberjevi palači in ohranitev sgraffita Maksa Kavčiča, kjer se odraža njena visoka strokovnost in inovativnost. Poleg praktičnega dela ima pomembno vlogo tudi pri razvoju dediščinske znanosti v Sloveniji, pri čemer aktivno prispeva k izobraževanju, osveščanju javnosti in strokovnemu povezovanju, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju razvojne strategije E-RIHS.SI. Njeno delo temelji na interdisciplinarnem sodelovanju, raziskavah in napredku metodologij konserviranja, s čimer pomembno prispeva k dolgoročnemu ohranjanju kulturne dediščine.
Dr. Tjaša Rijavec prejme E-RIHS.si priznanje za odličnost v dediščinski znanosti za izjemne dosežke na področju raziskav razgradnje in ohranjanja PVC materialov v kulturni dediščini. Leta 2024 je uspešno zaključila doktorat, v katerem je obravnavala karakterizacijo in razgradnjo polivinil klorida v zgodovinskih predmetih. Njeno delo, ki vključuje razvoj naprednih, neporušnih analiznih metod, je naletelo na širok mednarodni odziv. Za delo je prejela prestižno štipendijo Smithsonian Institution in nagrado L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«. Te metode uspešno uporablja v sodelovanju z muzeji in mednarodnimi institucijami, kjer pomembno prispeva k boljšemu razumevanju ohranjanja dediščinskih materialov. Dr. Rijavec redno predstavlja svoje raziskave na vodilnih konferencah, kjer njeno delo pomembno prispeva k napredku dediščinske znanosti.
Poročilo komisije
Komisija v sestavi dr. Tamara Leskovar (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), prof. dr. Boris Kavur (Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem), prof. dr. Žiga Šmit (Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani), dr. Polonca Ropret (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) in prof. dr. Matija Strlič (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) je 22. septembra 2024 objavila razpis, na katerega sta bili do roka, t.j. 15. oktobra 2024, oddani dve popolni prijavi. Na svoji seji dne 22. oktobra 2024 je Komisija vlogi obravnavala in obe priporočila Programskemu odboru E-RIHS.SI v sprejem. Programski odbor je odločitev sprejel na svoji seji dne 28. oktobra 2024 s sklepom št. 44.
Obema nagrajenkama iskreno čestitamo!
