V številnih zbirkah sodobne umetnosti in oblikovanja prevladujejo sintetični polimeri, zato postajajo pomemben konservatorsko-restavratorski problem. Raziskave so pokazale, da lahko PVC predstavlja 13 % vseh plastičnih predmetov v takih zbirkah in da celuloza acetat, celuloza nitrat in PVC predstavljajo 40 % vseh predmetov, ki so v slabem stanju. Z novimi in vznemirljivimi oblikami umetniškega izražanja, ki jih omogočajo sintetični materiali, se bo njihova razširjenost v prihodnosti še povečevala, zato je potrebno razumevanje procesov v PVC kot enem od treh glavnih “problematičnih” polimerov v zbirkah.