E-RIHS.si projekti

Kamnito baročno figuralno znamenje iz 18. stol. neznanega avtorja (EŠD 8160), izdelano po naročilu mahrenberških dominikank, predstavlja eno izmed redkih še ohranjenih znamenj z večjo kiparsko kompozicijo. Sestavlja jo centralna plastika Marije z detetom na stebru, ki jo obkrožajo  kipi štirih svetnikov. Znamenje je bilo v preteklosti nekajkrat prestavljeno in obnovljeno, zaradi propadanja in izjemno slabe ohranjenosti kipov in podstavkov pa je bilo leta 2020 demontirano in preneseno v prostore Oddelka za kamen in štukaturo Restavratorskega centra ZVKDS, ki trenutno na njih opravlja celovit konservatorsko-restavratorki poseg.

Eden izmed kompleksnejših postopkov je čiščenje kamnite površine, pri čemer je treba s površine močno dotrajanih kipov odstraniti soli oz. produkte propadanja originalne kamnine z vezano umazanijo brez da bi pri tem poškodovali še ohranjene oblikovne prvine površine skulptur. To problematiko  in možnosti uporabe različnih kemijskih čistilnih sistemov trenutno raziskujemo na Raziskovalnem inštitutu ZVKDS v sodelovanju z Laboratorijem za polimere Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Ob tem razvijamo tudi možnosti analitskega spremljanja čiščenja kamnitih površin z uporabo neinvazivnih analitskih tehnik oz. s prenosnimi spektrometri. V sodelovanju z Naravoslovnim oddelkom RC ZVKDS izvajamo z izbranimi analitskimi tehnikami tudi materialno karakterizacijo posameznih elementov spomenika.

V okviru E-RIHS.si lahko torej sodelujemo pri preiskavah materialne sestave kamnitih skulptur in pri razvoju in spremljanju analitskega čiščenja.

V raziskovalno delo, ki ga opravljamo na Raziskovalnem inštitutu ZVKDS, spada tudi preiskava oltarne tabelne slike iz cerkve sv. Dominika v Izoli (EŠD 3174), ki upodablja sv. Frančiška, Marijo z Detetom in sv. Dominika. Določevanje materialne sestave poteka v okviru konservatorsko-restavratorskega posega, ki ga vodi Oddelek za les, RC ZVKDS, pri svojem delu pa uporabljamo neinvazivne spektroskopske tehnike, kot so preiskave s prenosnimi spektrometri: infrardeči (refleksija), ramanski in XRF. Rezultati bodo služili kot dopolnitev k že izvedenim analizam (invazivni pristopi) in bodo pomagali odgovoriti na glavni raziskovalni vprašanji:

 – ali je pod obstoječo fazo še kakšna poslikava in

– ali je mogoče na podlagi analiz določiti časovni okvir nastanka originala.

Analize smo poskušali dopolniti tudi s tehniko hiperspektralnega slikanja, pri čimer sodelujemo z raziskovalci z InnoRenew CoE Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.

Preko E-RIHS.si lahko torej sodelujemo pri preiskavah materialne sestave  za boljše razumevanje tehnologije, ocene stanja (stopnja degradacije, prisotnost plasti predhodnih posegov itd.) ipd.

Namen pospešenega staranja modelnih vzorcev kruha obdelanega z različnimi utrjevalci je bil ugotoviti kateri utrjevalec je najbolj primeren iz vidika stabilizacije objekta in minimalnih vidnih sprememb. Uporabili smo več načinov pospešenega staranja: v svetlobni komori in v komori z regulacijo temperature in vlage. Ugotovili smo, da je utrjevalec Aquazol najmanj občutljiv na različne pogoje, kot sta vlaga in osvetljenost. Na modelnih vzorcih kruha obdelanih z različnimi utrjevalci po pospešenem staranju, kjer so bila nihanja vlage, ni bilo vidnih mehanskih poškodb. Opazili smo bledenje pri modelnih vzorcih, ki so bili izpostavljeni naravni svetlobi ali svetlobi v svetlobni komori, kar lahko pripišemo razgradnji naravnih barvil v beli moki.

Izsledki raziskav modelnih vzorcev kruha bodo osnova za odločitev o konservatorsko restavratorskem postopku realnega objekta iz zbirke Muzeja Suvremene Umjetnosti (MSU) iz Zagreba z naslovom Pribijeni kruh, avtorja Dragoljuba Raše Todosijevića iz leta 1973.

Pri raziskavi so sodelovali raziskovalci in restavratorji iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za farmacijo in biokemijo Univerze v Zagrebu in Muzeja Suvremene Umjetnosti (MSU) iz Zagreba.

Ta raziskava je nadaljevanje predhodnega raziskovalnega dela objavljenega v publikaciji Gettyjevega konservatorskega inštituta (https://www.getty.edu/publications/living-matter/approaches/21/).

Les je kot naravni material pomemben v številnih zbirkah kulturne dediščine. Zaradi možnosti biološke razgradnje je bil pogosto kemično obdelan s snovmi, ki so lahko škodljive tudi za zdravje ljudi. Eden najbolj razširjenih zaščitnih sredstev za les je bil včasih pentaklorofenol (PCP), ki je še danes prisoten v muzejskih predmetih, čeprav je njegova uporaba omejena že približno štirideset let.

Muzejske predmete je potrebno analizirati na najmanj invaziven način. Najbolj zaželene so neinvazivne (brez odvzema vzorca) in neporušne (vzorec se med analizo ne uniči) metode.

Tako sta bili razviti in optimizirani dve neporušni metodi za odkrivanje PCP v lesenih predmetih, mikroekstrakcija na trdno fazo (SPME) v plinasti fazi in kontaktnem načinu. Metodi smo uporabili v depoju s pohištvom Narodnega muzeja Slovenije, kjer smo pri dveh preiskovanih predmetih odkrili sledi PCP. Nizke koncentracije PCP so bile zaznane tudi v zraku muzejskega depoja s pohištvom. Razviti metodi SPME bi lahko uporabili za sistematično pregledovanje zbirk lesa (tako v skladišču kot na razstavah) za prepoznavanje kritičnih primerov in predlaganje smernic za varno ravnanje.

Pri raziskavi so sodelovali raziskovalci, restavratorji in kustosi iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Narodnega muzeja Slovenije.

Rezultati raziskave so objavljeni v znanstvenem članku (https://www.mdpi.com/2073-4360/13/7/1052).

Cilj analize materialov panjske končnice z motivom Boj za moške hlače z letnico 1882, je bil ugotoviti tehniko slikanja pri panjskih končnicah. Izbrana končnica je iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja (https://www.etno-muzej.si/sl/panjske-koncnice). Predmet je zaradi stopnje razgradnje, ki so jo povzročili zunanji vremenski vplivi (UV sevanje, dež, visoka temperatura in nihanje vlage) in pretekli konservatorski posegi, predstavljal kompleksen analitski izziv. Uporabljene so bile neinvazivne tehnike (ramanska in FTIR- spektroskopija ter hiperspektralno oslikovanje). Za identifikacijo barvnih plasti so bili analizirani prečni prerezi s pomočjo ramanske spektroskopije. Za analizo odvzetih vzorcih sta bili uporabljeni še transmisijska FTIR spektroskopija in plinska kromatografija sklopljena z masno spektrometrijo. Z uporabo navedenih metod so bili določeni različni originalni materiali, kot so pigmenti in veziva ter tudi produkti pretvorb, kot so oksalati in karboksilati. Del študije je namenjen razpravi o prusko modri barvi kot potencialni osnovni barvni plasti.

Študija dokazuje pomen uporabe naravoslovnih tehnik za raziskovanje muzejskih predmetov pri pridobivanju podatkov o njihovi materialni sestavi, ki posledično lahko vodijo k odkrivanju delavnic, ki so jih izdelovale ali poslikavale. Dodaten pomen takih raziskav pa je poznavanje stanja predmetov, na osnovi katerega lahko naredimo smernice za njihovo preventivno konserviranje in shranjevanje.

Pri raziskavi so sodelovali raziskovalci, restavratorji in kustosi iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Raziskovalnega inštituta Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, podjetja Clyde Hyperspectral Imaging & Technology in Etnografskega muzeja Slovenije.

Rezultati raziskave so objavljeni v znanstvenem članku (https://heritagesciencejournal.springeropen.com/articles/10.1186/s40494-020-00468-y).

English EN Slovenian SL