Na slikah 19. stoletja najbolj znanih slikarjev Danske zlate dobe Christofferja Wilhelm Eckersberga in Christena Schiellerup Købkeja so našli beljakovine iz žitnih zrn in kvasovk. Beljakovine so bile najdene v prvi plasti slik in kažejo na uporabo (stranskih) produktov pivovarstva za pripravo platen v delavnici Kraljeve Akademije za likovno umetnost na Danskem.
Slike na platnih so v večini sestavljene iz več plasti. V prvi plasti, ki je priprava platna za slikanje, so v preteklosti že našli beljakovinske materiale, vendar uporaba pivovarskih proizvodov za te namene še ni bila dokumentirana. Kot prva je to pokazala Dr. Fabiana Di Gianvincenzo, sodelavka Laboratorija za dediščnsko znanost Ljubljana, med doktorskim študijem na Univerzi v Kopenhagnu, v sodelovanju z Narodno galerijo in Kraljevo Akademijo na Danskem. Rezultati so bili nedavno objavljeni v znanstvenem članku, ki je dostopen v prestižni reviji Science Advances.
Od 10 raziskanih slik jih je 7 vsebovalo beljakovine žit in kvasovk. Avtorja Eckersberg, ki je bil profesor, in Købke, študent na Akademiji za likovno umetnost sta jih naslikala med letoma 1826 in 1833. Znano je, da so profesorji in študenti pridobili material za slikanje na Akademiji, zato lahko sklepamo, da je priprava materiala potekala v skupnih delavnicah.
Mehanske lastnosti piva in ostankov kvasovk, ki so glavni stranski produkt pivovarstva, so testirali v laboratoriju s pripravo izdelave platna. Rezultati so potrdili, da je material elastičen, odporen in stabilen ter primeren za uporabo temeljnega sloja na platnu.
V raziskavi so uporabili proteomske metode na osnovi masne spektrometrije, ki omogoča karakterizacijo celotne beljakovinske sestave vzorca. Čeprav je v Danski umetnostni literaturi omenjeno, da se je pivo uporabljalo pri pripravi slikarskih materialov, pa je ta raziskava prvi kemijski dokaz za tovrstno prakso. Tako se razkrivajo se tudi skrite povezave med družbo, gospodarstvom in kulturo, ki lahko pripomorejo k nastanku umetnosti.
Raziskava kaže tudi na velik potencial proteomike v raziskovanju materialov kulturne dediščine.
Članek je v prostem dostopu na voljo: http://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.ade7686