Na ustanovnem sestanku »Interim Committee of National Nodes – iCNN«, ki je potekal 17. 12. 2021 je bila za predsednico iCNN imenovana nacionalna koordinatorka iz Slovenije dr. Polonca Ropret, za podpredsednika iCNN pa nacionalni koordinator iz Grčije prof. dr. Demetrios Anglos.
Category Archives: Uncategorized
Nov ARRS projekt o strategijah za preventivno konserviranje dediščine iz poli(vinil klorida)
V številnih zbirkah sodobne umetnosti in oblikovanja prevladujejo sintetični polimeri, zato postajajo pomemben konservatorsko-restavratorski problem. Raziskave so pokazale, da lahko PVC predstavlja 13 % vseh plastičnih predmetov v takih zbirkah in da celuloza acetat, celuloza nitrat in PVC predstavljajo 40 % vseh predmetov, ki so v slabem stanju. Z novimi in vznemirljivimi oblikami umetniškega izražanja, ki jih omogočajo sintetični materiali, se bo njihova razširjenost v prihodnosti še povečevala, zato je potrebno razumevanje procesov v PVC kot enem od treh glavnih “problematičnih” polimerov v zbirkah.
PREDAVANJE: TRDNI DELCI V MUZEJSKEM OKOLJU: SPREMLJANJE, MODELIRANJE, BLAŽENJE POSLEDIC
V sredo 8. decembra 2021 je v okviru doktorskega študija Kemijske znanosti potekalo predavanje Dr. Josepa Grau-Bovea iz Inštituta za trajnostno dediščino, Univerze v Londonu (UCL ISH). Glavna tema predavanja je bilo tveganje, povezano s trdnimi delci v muzejskem okolju. Predstavljene pa so bile tudi nekatere strategije za ublažitev vpliva tovrstnih onesnažil.
Vrednotenje kserofilnega potenciala plesni
Čeprav kserofilne plesni pogosto povzročajo biodeterioracijo poslikanih umetniških del, je njihova rast na barvnih slojih pri nizkih zračnih vlagah, še popolnoma neraziskana. Zato smo v naši preiskavi preučili rasti 11 sevov plesni (izvorno izolirani iz različnih predmetov kulturne dediščine), ki so bili nacepljeni na jajčno tempero (pripravljeno iz različni barvil) aplicirano na lesene in steklene nosilce. Monokulturne inkubacije smo vzdrževali v posebej zasnovanih inkubatorjih pri treh različnih vrednostih zračne vlage (55 %, 63 % ali 74 %).
Sprejeta dva nova ARRS projekta
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je odobrila sredstva za financiranje dveh raziskovalnih projektov z naslovom “Vpliv razgradnje lignina na papirne materiale v ekstremnih pogojih” in “Aptamere in hidrodinamska kavitacija, dostopno orodje za analizo organskih ostankov v arheološki keramiki”, ki se bosta odvijala v naslednjih treh letih.
Nov ARRS projekt o odpadni biomasi bo uporabljal E-RIHS.SI infrastrukturo
Predlagani slovensko – češki projekt je na križišču med pretvorbo biomase (proizvodnja glukarne kisline) in razvojem metod (večnivojsko modeliranje). Glukarna kislina je pomembna platformna kemikalija, ki se še vedno proizvaja na okoljsko problematičen (toksične kemikalijame) in nevaren način. V tem projektu bomo proučili in razvili (teoretično in eksperimentalno) zeleno sintezno pot za uporabo selektivne oksidacije za proizvodnjo glukarne kisline iz odpadne biomase (glukarske kisline), ki je v Sloveniji najbolj razširjen, a še ne povsem izkoriščen naravni vir. Za dosego tega cilja bomo izvedli modeliranje na več velikostnih in časovnih nivojih, ki bo na koncu združeni v novo metodologijo večnivojskega modeliranja, in katalitične eksperimente. Glede na izračune bomo sintetizirali in preizkusili nove formulacije katalizatorjev.
Odkrijte bronaste spomenike
Baker in bron spontano oksidirata v vlažnem zraku, nadaljnjo korozijo in degradacijo zunanjih bronastih spomenikov pa povzročajo agresivni okoljski dejavniki (npr kisel dež,…). Kljub obširnim študijam korozije brona in umetniških patinacij brona, obstaja le malo neposrednih korelacij med povzročeno korozijo in okoljskimi dejavniki, katerim je bil bronasti spomenik izpostavljen. Poleg tega se ta problematika z leti slabša zaradi vplivov hitrih globalnih okoljskih sprememb in onesnaževanja. V okviru raziskovalnega projekta »Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju« (https://www.zvkds.si/sl/arrs/arrs ), ki ga je sofinancirala Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (2018 – 2021), smo pripravili izobraževalne videe namenjene splošni javnosti.
Biološka RAZGRADNJA fotografskega filma s plesnimi
Fotografski film je sestavljen iz organskih higroskopnih sestavin (npr. želatine) in potemtakem predstavlja enostaven in lahko dostopen vir hranil. Biološko razgradnjo filma najpogosteje povzročajo plesni, ki povzročajo tako mehanske, kemijske kot estetske poškodbe. Z izločanjem pigmentov lahko film obarvajo, z izločanjem encimov in organskih kislin pa razgradijo tako celulozne (podporni material) kot tudi proteinske sloje (filmska emulzija). V nekaterih primerih lahko povzročijo celo korozijo materialov s penetracijo v podporni material.
E-RIHS.si uspešen z dvema EU Marie Curie projektoma
Na EU razpisu Marie Skłodowska Curie sta bili uspešni prijavi postdoktorskega projekta dr. Floriane Coppola UNCERTIR in dr. Hassan Ebeida ISLAPAP. Raziskave bosta izvajala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki je ustanovna članica E-RIHS.si.
Vabilo na predavanje: soft matter in conservation of cultural heritage
V sredo 8. decembra 2021 ob 15:00 vas vabimo na predavanje Dr. Josepa Grau-Bovea iz Inštituta za trajnostno dediščino, Univerze v Londonu (UCL ISH). Predavanje bo v angleškem jeziku na platformi ZOOM. Glavna tema predavanja bodo napredni sistemi in sredstva za čiščenje in utrjevanje kulturne dediščine. Predstavljen bo napredek na področju nedavno razvitega dvoverižnega polimernega hidrogela na osnovi poli(vinil alkohola).
