Partnerji E-RIHS.SI z veseljem sporočamo novico o potrditvi projekta »AID HCH – Presežek pri razvoju humanistike in kulturne dediščine z umetno inteligenco«.
Umetna inteligenca se vse pogosteje uporablja v raziskavah, zlasti v naravoslovju, inženirstvu in medicini, a v veliko manjši meri v humanistiki. Odpravljanje vrzeli v ustreznem razumevanju njenega potenciala v raziskavah humanistike in kulturne dediščine je glavni cilj našega projekta, cilj je pa tudi razviti nove metodološke in teoretične okvire ter opredeliti etične in pravne vidike za najučinkovitejšo in najprimernejšo uporabo umetne inteligence v humanistiki. Slovenija na tem področju nekoliko zaostaja, deloma tudi zaradi svojih kulturnih (jezikovnih) posebnosti.
Globalni razvoj je usmerjen v uvedbo podatkovnih prostorov, kar gre z roko v roki z nastajajočim Evropskim sodelovalnim oblakom za kulturno dediščino (ECCCH), pri razvoju katerega Slovenija še ne sodeluje, tudi zaradi pomanjkanja usklajene nacionalne pobude na področju razvoja podatkovnih prostorov in umetne inteligence za dediščino. Kljub nenehno naraščajočemu številu digitaliziranih virov, ki ponujajo nove priložnosti za nadgradnjo raziskav v dediščinski znanosti ter učinkovitejše ohranjanje kulturne dediščine, pa ustrezna uporaba visokotehnoloških računalniških orodij ostaja v veliki meri neizkoriščena.

Slovenija v tem boju ni osamljena, saj se številne organizacije po vsej EU in svetu soočajo s podobnimi izzivi, povezanimi z (i) raznoliko standardizacijo digitalnih virov, (ii) še vedno nerešenimi pravnimi/etičnimi/intelektualnimi lastninskimi vprašanji, povezanimi z izmenjavo podatkov v humanistiki in kulturni dediščini, in (iii) nezadostno harmonizacijo podatkov, ki preprečuje odkrivanje znanja na podlagi umetne inteligence.
Projekt AID HCH bo zato podrobneje obravnaval naslednje raziskovalne izzive:
- Razumevanje preteklosti. Delovno intenzivno vrednotenje velikega števila razpršenih virov podatkov je doslej omejevalo zgodovinske raziskave zapletenih, a pomembnih tem, kjer je pomanjkanje raziskovalnih zmogljivosti pereč problem.
- Pripovedovanje sedanjosti. Kompleksnost umetniških tehnik v kombinaciji z zapleteno sestavo predmetov kulturne dediščine otežuje njihovo pripoved. Ključnega pomena je iskanje novih načinov za združevanje metodološko raznolikih naborov podatkov v smiselne pripovedi o predmetih.
- Napovedovanje prihodnosti. Preventivno konserviranje zahteva kompleksno vrednotenje različnih naborov podatkov o notranjem in zunanjem okolju, zato se odločitve pogosto sprejemajo retroaktivno. S pomočjo umetne inteligence bomo razvili nove metode napovednega vzdrževanja dediščine.
AID HCH bo naredil pomemben korak k premagovanju teh izzivov z razvojem referenčnega slovenskega humanističnega in dediščinskega podatkovnega prostora (SHHDS). S tem bomo pripomogli k razvoju digitalnih raziskovalnih infrastruktur za potrebe slovenskih vozlišč Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS), Evropske raziskovalne infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN) in Evropske digitalne raziskovalne infrastrukture za umetnost in humanistiko (DARIAH).
AID HCH je triletni »velik« projekt z začetkom 1. januarja 2025, ki ga bo financirala Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Slovenije (1,5m euro). Partnerske organizacije so: Univerza v Mariboru (Filozofska fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Pravna fakulteta, Fakulteta za strojništvo), Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo), Univerza na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije), Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.