Podoktorski temeljni raziskovalni projekt z naslovom ‘Karakterizacija in stabilnost črnil na papirju‘ bo poskušal nadgraditi in optimizirati analitične metodologije za natančno identifikacijo in karakterizacijo črnil.
Današnjo kulturno dediščino si je nemogoče predstavljati brez odkritja črnil. Najstarejša in verjetno najbolj znana so črnila na osnovi ogljika, vendar imajo tudi druga, kot so železo-taninska, črnila iz modrega lesa in sepija, enakovreden zgodovinski pomen. Natančna identifikacija in/ali karakterizacija ni enostavna zaradi heterogenosti predmetov kulturne dediščine, prisotnosti mešanic, degradacije in nenazadnje tudi zaradi omejenega vzorčenja. Analitični rezultati se zaradi tega včasih poenostavijo, kar pa lahko vodi do napačnih tehnoloških interpretacij. Tako se lahko na primer črnila na podlagi detekcije železa zmotno klasificira kot železo-taninska, saj lahko tudi črnila modrega lesa vsebujejo železo. Zadnja so bila na splošno v zgodovini marsikdaj spregledana in tudi še ni jasno, kdaj so bile razvite prve formulacije tega črnila, so pa se v 19. stoletju pogosteje pojavila črnila iz modrega lesa, ki vsebujejo Al, Fe, Cu ali Cr. Zmotne ali nepopolne interpretacije lahko vodijo do napačnega umetnostnozgodovinskega in tehnološkega ovrednotenja in napačnih konservatorskih postopkov (zlasti v primeru kemične stabilizacije, ki se uporablja v primerih, ko so prisotna železo-taninska črnila).
Splošni cilj projekta je razviti analitično metodologijo za ustrezno karakterizacijo in klasifikacijo črnil (s poudarkom na črnilih na osnovi ogljika, železo-taninskih, črnilih iz modrega lesa in sepije), prisotnih na izbranih delih na papirju Slovenskih narodnih zbirk (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Narodna galerija Slovenije). Projekt je namenjen tudi preiskavam vpliva svetlobe na stabilnost črnil na papirju, saj je mnogo muzejev začelo uporabljati nove sisteme razsvetljave (WLED), ni pa dovolj znanega o posledicah, ki bi jih lahko imeli ti svetlobni viri na degradacijo in stabilnost črnil na papirju. Poudarek bo na uporabi analitskih tehnik za minimalno ali ne-invazivne meritve in na optimizaciji postopka površinsko ojačene ramanske spektroskopije. SERS bomo dopolnili tudi z drugimi tehnikami, ki podajajo elementno/molekulsko sestavo, kot so rentgenska fluorescenca, infrardeča spektroskopija, elektronska paramagnetna resonanca. Na ta način bomo lahko obravnavali več vidikov – kot so: koordinacija kovin prehoda, analiza komponent v sledovih, interakcija črnil s papirjem in degradacija. Eksperimentalne podatke bomo skušali povezati tudi s teoretičnimi raziskavami (modeliranje), kar pa bo služilo tudi za sestavo priporočil (smernic) za ohranjanje tovrstnih predmetov kulturne dediščine.
Predlagani projekt bo imel vlogo na področju dediščinske znanosti; pri razvoju interdisciplinarnih humanističnih raziskav in pri vsesplošnem napredku v okviru Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS).
Projekt je podoktorski temeljni raziskovalni projekt, vodja projekta je dr. Klara Retko (Raziskovalni inštitut ZVKDS).
