Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je odobrila sredstva za financiranje dveh raziskovalnih projektov z naslovom “Vpliv razgradnje lignina na papirne materiale v ekstremnih pogojih” in “Aptamere in hidrodinamska kavitacija, dostopno orodje za analizo organskih ostankov v arheološki keramiki”, ki se bosta odvijala v naslednjih treh letih.

V okviru projekta “Vpliv razgradnje lignina na papirne materiale v ekstremnih pogojih” bo raziskan vpliv razgradnje lignina na materiale na osnovi celuloze v dveh “ekstremnih” kontekstih: med kompostiranjem in dolgoročno okoljsko degradacijo. Posebej zanimivi so produkti razgradnje in spremenljivke, ki vplivajo na poti razgradnje.

Vpliv lignina na dolgoročno razgradnjo zgodovinskega papirja je nerešen raziskovalni problem, ki pomembno vpliva na standarde konservatorske industrije. Na voljo je veliko raziskav in dokazov o tem, da lignin nima negativnega ali morda le majhen pozitiven antioksidativni učinek na papir. Oksidacija lignina (in smolnih kislin) vodi do nastanka močnih organskih kislin, ki se lahko sproščajo ali pa vplivajo na hitrost hidrolize celuloze v arhivskem papirju.

Rezultati študije bodo omogočili boljše razumevanje parametrov, ki vplivajo na biorazgradljivost materialov bogatih z ligninom ter na razumevanje vpliva lignina na dolgoročno razgradnjo papirja v zbirkah kulturne dediščine.

Pri projektu sodelujejo Laboratorij za dediščinsko znanost Ljubljana, Inštitut za celulozo in papir ter Raziskovalni inštitut Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Cilj drugega odobrenega projekta ” Aptamere in hidrodinamska kavitacija, dostopno orodje za analizo organskih ostankov v arheološki keramiki” pa je omogočiti cenovno dostopno izvajanje zanesljive identifikacije organskih ostankov v arheoloških keramičnih fragmentih. Ta pristop bo uporabljen pri interpretaciji kulinaričnih praks zgodnjesrednjeveških prebivalcev mesta Ptuj in tako preveril domnevo ali se je specifične oblike lončenine uporabljalo za specifične vrste hrane.

Keramika in arheološka lončenina sta med najštevilčnejšimi predmeti, ki jih najdemo pri izkopavanjih in odsevajo različne vrste kulinarik in načine kuhanja v zadnjih 10 000 letih. Ker so ti predmeti zelo pogoste najdbe, se večinoma shranjujejo na neprimeren način, kar pogosto privede do mikrobiološke degradacije organskih ostankov znotraj keramične porozne strukture. Če torej v bližnji prihodnosti raziskovalne metodologije ne bodo postale bolj cenovno dostopne in učinkovitejše pri analizi arheoloških organskih ostankov, bodo možnosti za razkritje evropske kulinarične zgodovine postale vedno bolj omejene. 

Ta pristop bo obšel ovire sedanjih metod, in sicer tako da bo povezal proces ekstrakcije proteinov znotraj učinkovitega miniaturnega hidrodinamskega kavitacijskega generatorja s cenovno dostopno encimsko adptamer-adsorpcijsko analizo (ELASA), ki namesto protiteles uporablja zelo specifične, stabilne in zanesljive aptamere. Ta prelomni raziskovalni napredek ne zahteva drage merilne opreme in bo omogočil manjšim institucijam izvajanje zanesljive identifikacije organskih ostankov v arheoloških keramičnih fragmentih. 

Pri projektu sodelujejo Raziskovalni inštitut Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Inštitut “Jožef Stefan” ter Kemijski inštitut.