Predmeti kulturne dediščine so zaradi njihove organske sestave in porozne strukture dovzetni za biološko razgradnjo. Pojav plesni in rast ter prodiranje njihovih hif v samo strukturo kulturne dediščine povzroča mehansko razpadanje, njihovi presnovni produkti, kot so npr. encimi, kelatorji, kisline in zunajcelične polimerne snovi pa povzročajo kemijsko razgradnjo barvnih plasti in lakov. Številne glive proizvajajo in izločajo tudi melanin zaradi česar na površini slik nastanejo obstojni, neestetski temni madeži.
Natančno prisotnost in razvoj plesni lahko določimo z uporabo fluorescentnega mikroskopa, pri čemer se vzorec predhodno obarva s fluorescentnim barvilom kalkoflour beli, ki se specifično veže na hitinsko celično steno plesni in obarva tako hifno strukturo plesni kot tudi proizvedene spore.
Za določitev pojava plesni najprej s skalpelom odvzamemo majhno količino vzorca iz prizadete površine na kulturni dediščini (okoli 1 mg). Vzorec nato vlijemo v dvokomponentni transparentni smoli KRISTAL PS z dodanim katalizatorjem strjevanja smole. Ko smola v sušilniku dokončno otrdi z brusilnikom obrusimo vzorec, tako da na zgornji površini ulitka izpostavimo prečni prerez samega vzorca in s tem njegovo celotno globinsko strukturo.
Izpostavljeno površino nato obarvamo z barvilom kalkoflour beli in stopnjo obarvanosti analiziramo pod fluorescentnim mikroskopom. Za mikroskopijo je potrebno uporabiti fluorescentni filter z emisijskim maksimumom 460 nm pri katerem je fluorescenca glivnih hif in spor kar najbolj opazna. Iz fotografij se lahko natančno določi stopnjo rasti plesni, njihovo prodiranje v notranjost vzorca kot tudi same poškodbe, ki jih plesen povzroči (Slika 1).
Slika 1: Analiza plesnenja vzorcev pod svetlobnim (B in C) in fluorescentnim mikroskopom (A, D in E) na Zavodu za Varstvo Kulturne dediščine v Ljubljani.
dr. Janez Kosel
Raziskave potekajo v okviru zagonskega raziskovalnega programa InnoRenew CoE »Napredni materiali za ohranjanje kulturne dediščine« (ID: 739574) in v okviru ARRS raziskovalnega projekta »Restavriranje plesnivih slik na platnu: izboljšanje ali poslabšanje?« (ID: J7-1815).
