Pogosto potrebne informacije o objektih kulturne dediščine niso dostopne z neinvazivnimi metodami. A tudi kadar je vzorčenje nujno potrebno, se konzervator in analitik posvetujeta o tem, kje se vzorec lahko odvzame in kolikšna je minimalna masa vzorca potrebna za analizo.
Običajno za analize uporabimo stacionarne laboratorijske instrumente, ki so optimizirani za delo z minimalnimi količinami vzorca. Za določitev vrste sušljivega olja v barvah na primer odvzamemo le 0,5-1 mg vzorca, kar je primerljivo z zrnom kuhinjske soli (Slika 1). Pravimo, da je vzorčenje porušno, a je poseg minimalen in če ga opravi konzervator, tudi ni opazen.
Slika 1: Količina vzorca barve, ki ga potrebujemo za zanesljivo analizo s plinsko kromatografijo.
Za določitev vrste veziva običajno zadošča analiza z infrardečo spektroskopijo, kar v nekaterih primerih lahko opravimo neporušno. V primeru, da želimo izvedeti, katero olje je uporabljal umetnik, pa je potreben odvzem vzorca in analiza s plinsko kromatografijo z masnospektrometrično detekcijo (GC-MS).
Slika 2: Plinski kromatograf z masnospektrometričnim detektorjem (GC-MS) na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Med posvetom s strokovnjaki iz Moderne galerije v Ljubljani se je izkazalo, da ni povsem jasno kakšne slikarske materiale je uporabljal Marij Pregelj. Tako smo odvzeli vzorce na več izbranih umetniških delih, med njimi tudi na delu prikazanem na Sliki 3.
Slika 3: Marij Pregelj: “Na Ljubljanici”, 1947, iz zbirke Moderne galerije. Puščica kaže, kje je bil na spodnjem desnem robu odvzet vzorec.
Po odvzemu vzorec ustrezno obdelamo in dobljeno raztopino vbrizgamo v plinski kromatograf, kjer se v trenutku uplini, kar omogoči, da se posamezne spojine v toku inertnega plina ločijo. Tako jih zaznamo kot vrhove (Slika 4), ki pripadajo dimetilnemu estru azelainske kisline (2,9 min) ter metilnima estroma palmitinske (3,4 min) in stearinske kisline (5,7 min). Na osnovi razmerja teh vrhov lahko določimo, da je Marij Pregelj uporabljal laneno olje. Ugotovitev je pomembna za nadaljne konservatorsko-restavratorske posege na umetniškem delu.
Slika 4: Kromatogram raztopine obdelanega vzorca barve z dela »Na Ljubljanici«.
Izr. prof. dr. Irena Kralj Cigić
Mag. Nada Madžarac
Izr. prof. mag. Tamara Trček Pečak
Raziskave so bile opravljene v okviru raziskovalnega programa P1-0153 na Katedri za analizno kemijo UL FKKT in treh projektov Po kreativni poti do znanja, izvedenih na Oddelku za restavratorstvo UL ALUO.