Tag Archives: featured

Če bi želeli vso kulturno dediščino ohraniti čim dlje, na planetu za to nimamo dovolj energije

Če vstopimo v kakšno staro ali celo zelo staro zgradbo, nas bolj ali manj intenzivno objame vonj, ki bi mu lahko rekli tudi vonj po zgodovini. Ta vonj je izredno pomemben, na takšnem kraju ga pričakujemo in želimo. Zato so denimo v knjižnici Christopherja Wrena katedrale sv. Pavla v Londonu, ko so zaprosili prof. dr. Matijo Strliča, da oceni stanje njihove knjižne zbirke, eksplicitno poudarili, da želijo značilni vonj ohraniti. Ta vonj je bogat tudi z vrsto informacij o papirju in drugih materialih, iz katerega so knjige narejene, in med drugim omogoča neinvazivno oceno stanja njihove ohranjenosti. To je le en vidik, ki jasno kaže, kako je dediščinska znanost zanimivo in izrazito interdisciplinarno polje raziskav, kjer se preko izhodiščne želje po razumevanju in ohranjanju kulturne dediščine odpira vrsta zanimivih vprašanj, ki segajo na narazličnejša področja. O vonju in dediščinski znanosti je v Podobah znanja v pogovoru z novinarko Nino Slaček spregovoril dr. Matija Strlič, redni profesor na področju znanosti za dediščino na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (University College London) ter redni profesor analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Oddaja je dostopna na spletni strani ARS – Podobe znanja.

Kristina Hribar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani

Nov EU projekt APACHE

Interdisciplinarni projekt APACHE ima sledeče glavne cilje:

– razvoj aktivnih materialov za optimalno in trajnostno hrambo predmetov kulturne dediščine z zmanjšanjem vpliva neprimerne temperature, vlage in hlapnih onesnaževal, ki pospešujejo procese razgradnje,

– razvoj senzorjev za spremljanje mikroklime v embalažah ali vitrinah za predmete kulturne dediščine, ter brezžičnih podatkovnih sistemov za avtomatizirano spremljanje stanja in okoljskih tveganj,

– razvoj programske opreme za lažje odločanje, ki bo skrbnikom v muzejih in galerijah na podlagi zabeleženih podatkov in matematičnih funkcij razgradnje materialov ovrednotil potrebo po ukrepanju.

Za doseg teh ciljev bomo med drugim preučili vplive temperature, vlage in hlapnih onesnaževal na razgradnjo sodobnih materialov kulturne dediščine (akrilne barve, izbrane plastične mase), računalniško modelirali lastnosti materialov za embalažo, razvili absorbente, ki bodo zmanjševali koncentracije onesnaževal v ovojih, izdelali materiale, ki bodo zmanjšali nihanja temperature, vlage in posledično preprečili razvoj plesni na predmetih ter izdelali senzorje, ki bodo zaznavali hlapna onesnaževala in podatke pošiljali skrbnikom preko brezžičnega omrežja ali Bluetooth tehnologije. V sodelovanju z industrijskimi partnerji bomo izdelali prototipe, ki jih bomo testirali v vodilnih muzejih in galerijah (Narodni Muzej Slovenije v Ljubljani, Peggy Guggenheim v Benetkah, Center Pompidou v Parizu in drugih), ki so predvidoma tudi končni uporabniki izdelanih produktov.

V Laboratoriju za dediščinsko znanost na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, nameravamo razviti metode za določanje atmosferskih onesnaževal v neposredni okolici predmetov, kot tudi metode za modeliranje njihove absorpcije in desorpcije, na osnovi katerih bo možno opredeliti potek razgradnje materialov in hkrati predlagati postopke za preventivno oziroma intervencijsko konserviranje-restavriranje.

Projekt je izjemno pomemben za slovensko vozlišče Evropske infrastrukture za dedičinsko znanost (www.e-rihs.si), katerega ustanovna članici sta Univerza v Ljubljani in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj bodo pridobljeno znanje in razviti produkti pomembno okrepili vodilno vlogo omenjene infrastrukture tako v Sloveniji kot tudi na svetovnem nivoju.

Projekt APACHE (Obzorje 2020, 8 M€) koordinira Univerza v Firencah. Pri projektu sodeluje 26 partnerjev, med katerimi so University College London, Inštitut Max Planck in Fraunhofer Inštitut ter podjetja kot so ZfB, Akzo Nobel in Ericsson. Iz Slovenije sodelujeta Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter Narodni muzej Slovenije.

Ida Kraševec, Irena Kralj Cigić in Matija Strlič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani

Eva Menart, Narodni muzej Slovenije

Kaj je dediščinska znanost?

Dediščinska znanost prav v tem trenutku hitro raste in se razvija v samostojno vedo. Podobno kot okoljska znanost pred par desetletji, prav zdaj vodilni znanstveniki, tudi iz Slovenije, aktivno oblikujejo to interdisciplinarno področje.

Dediščinska znanost je znanost o interpretaciji in upravljanju kulturne dediščine. Zgodovinski temelji vede so v naravoslovnih znanostih, kot so kemija, fizika, biologija, geologija, ter v inženirstvu, a vedno v sodelovanju s humanističnimi vedami. Ker je večina sodobne dediščine digitalne, tudi raziskovalne metode postajajo vedno bolj digitalne: računalniške in matematične vede so tako vedno bolj pomembne tudi v dediščinski znanosti.

Pred kratkim je v reviji Angewandte Chemie izšla posebna številka na temo te sorazmerno nove vede. V uvodniku profesor dr. Matija Strlič (University College London, Velika Britanija) podaja misli o razvoju, izzivih in prihodnosti dediščinske znanosti.

Več lahko preberete tukaj.

 

Fotografija: Dediščina bo postalo tisto, kar smo naredili včeraj in cenimo danes (Smithsonian Air and Space Museum).