Tag Archives: featured

Imenovan je E-RIHS Izvršni odbor

Generalni odbor Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS) je na nedavnem sestanku v Varšavi (5. – 7. septembra 2018) potrdil začasni izvršni odbor. Odbor bo vodil priprave na podpis medvladne konzorcijske pogodbe o ustanovitvi infrastrukture, t.i. ERIC, kar bo predvidoma leta 2021.

Odbor sestavljajo (z leve na desno): dr. Marta Castillejo (direktorica za integracijo), dr. Loïc Bertrand (znanstveni direktor), dr. Jana Striova (vodja koordinacijskega urada), dr. Luca Pezzati (začasni direktor), profesor dr. Matija Strlič (operativni direktor) ter dr. Joao-Manuel Mimoso (finančni direktor).

E-RIHS be preko vzpostavljenih nacionalnih vozlišč (med njimi tudi slovensko) nudil odlične znanstvene preiskave in omogočal reševanje interdiciplinarnih raziskovalnih vprašanj na področjih zgodovine, interpretacije, diagnostike in ohranjanja kulturne dediščine.

Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost je v pripravljalni fazi, ki jo financira Evropska komisija.

Slovenija je trenutno med zgolj 11 državami, ki so že ustanovile nacionalna vozlišča. E-RIHS Slovenija koordinira dr. Polonca Ropret iz Raziskovalnega inštituta Centra za konservatorstvo, ZVKDS. Njena namestnica je dr. Irena Kralj Cigić s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Preiskave z minimalnim vzorčenjem: analiza sušečega olja

Pogosto potrebne informacije o objektih kulturne dediščine niso dostopne z neinvazivnimi metodami. A tudi kadar je vzorčenje nujno potrebno, se konzervator in analitik posvetujeta o tem, kje se vzorec lahko odvzame in kolikšna je minimalna masa vzorca potrebna za analizo.

Običajno za analize uporabimo stacionarne laboratorijske instrumente, ki so optimizirani za delo z minimalnimi količinami vzorca. Za določitev vrste sušljivega olja v barvah na primer odvzamemo le 0,5-1 mg vzorca, kar je primerljivo z zrnom kuhinjske soli (Slika 1). Pravimo, da je vzorčenje porušno, a je poseg minimalen in če ga opravi konzervator, tudi ni opazen.

Slika 1: Količina vzorca barve, ki ga potrebujemo za zanesljivo analizo s plinsko kromatografijo.

Za določitev vrste veziva običajno zadošča analiza z infrardečo spektroskopijo, kar v nekaterih primerih lahko opravimo neporušno. V primeru, da želimo izvedeti, katero olje je uporabljal umetnik, pa je potreben odvzem vzorca in analiza s plinsko kromatografijo z masnospektrometrično detekcijo (GC-MS).

Slika 2: Plinski kromatograf z masnospektrometričnim detektorjem (GC-MS) na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Med posvetom s strokovnjaki iz Moderne galerije v Ljubljani se je izkazalo, da ni povsem jasno kakšne slikarske materiale je uporabljal Marij Pregelj. Tako smo odvzeli vzorce na več izbranih umetniških delih, med njimi tudi na delu prikazanem na Sliki 3.

Slika 3: Marij Pregelj: “Na Ljubljanici”, 1947, iz zbirke Moderne galerije. Puščica kaže, kje je bil na spodnjem desnem robu odvzet vzorec.

Po odvzemu vzorec ustrezno obdelamo in dobljeno raztopino vbrizgamo v plinski kromatograf, kjer se v trenutku uplini, kar omogoči, da se posamezne spojine v toku inertnega plina ločijo. Tako jih zaznamo kot vrhove (Slika 4), ki pripadajo dimetilnemu estru azelainske kisline (2,9 min) ter metilnima estroma palmitinske (3,4 min) in stearinske kisline (5,7 min). Na osnovi razmerja teh vrhov lahko določimo, da je Marij Pregelj uporabljal laneno olje. Ugotovitev je pomembna za nadaljne konservatorsko-restavratorske posege na umetniškem delu.

Slika 4: Kromatogram raztopine obdelanega vzorca barve z dela »Na Ljubljanici«.

Izr. prof. dr. Irena Kralj Cigić
Mag. Nada Madžarac
Izr. prof. mag. Tamara Trček Pečak

Raziskave so bile opravljene v okviru raziskovalnega programa P1-0153 na Katedri za analizno kemijo UL FKKT in treh projektov Po kreativni poti do znanja, izvedenih na Oddelku za restavratorstvo UL ALUO.

Ne-invazivne preiskave

Ne-invazivne preiskave umetniških predmetov izvajamo s pomočjo prenosnih inštrumentov, ki omogočajo karakterizacijo predmetov na licu mesta in brez odvzema vzorcev ali s stacionarnimi inštrumenti, ki omogočajo analizo površine, prav tako brez odvzema vzorcev.

Ne-invazivne preiskave japonskega oklepa iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije.

Karakterizacija japonskega oklepa s prenosnim FTIR inštrumentom in refleksijski FTIR spekter urušija, smolo, ki se pridobiva iz drevesa loščevec (Rhus verniciflua), ki ga najdemo v vzhodni Aziji, kar tudi dokazuje avtentičnost predmeta.

Ne-invazivno ramansko mapiranje na sliki Gola Muza sodobnega umetnika Silvestra Plotajsa-Sicoe-a iz zbirke studia Černe, Ljubljana.

Z ne-invazivno ramanskio analizo smo na površini slike določili prisotnost titanove bele (obe kristalni obliki: anataz in rutil) ♦, barijeve bele *, kalcita #, ter sintetičnih organskih pigmentov: Pigment Green 7, Pigment Yellow 74 in Pigment Yellow 1 (slika ramanskega spektra). Z ramanskim mapiranjem pa smo določili razporeditve teh pigmentov na površini, kar je prikazano na izbrani površini za razporeditev pigmenta Pigment Green 7.

Raziskave so bile izvedene na Raziskovalnem inštitutu Centra za konservatorstvo, ZVKDS.