S 1. septembrom se je začel nov ARRS projekt, odobren na zadnjem razpisu ARRS za sofinanciranje raziskovalnih projektov.
Continue reading Avtonomno robno računanje za spremljanje kakovosti zraka (ARRS J2-2504)
S 1. septembrom se je začel nov ARRS projekt, odobren na zadnjem razpisu ARRS za sofinanciranje raziskovalnih projektov.
Continue reading Avtonomno robno računanje za spremljanje kakovosti zraka (ARRS J2-2504)
Restavratorstvo oziroma restavratorstvo-konservatorstvo obsega vrsto dejavnosti, ki se neposredno tičejo dediščine, njihov cilj pa je njeno celovito ohranjanje. Dediščinska znanost je interdisciplinarna veda, ki združuje tako naravoslovne kot tudi humanistične in družboslovne vede. Glavne naloge dediščinske znanosti z vidika naravoslovnih ved so predvsem uporaba, razvoj in optimizacija analitskih tehnik in analitske opreme za določevanje materialne sestave. Dr. Klara Retko iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v članku Preiskave za celovito ohranjanje kulturne dediščine, ki je objavljen v spletnem časopisu Alternator predstavila nekaj analitskih tehnik in njihovo uporabo na umetninah.
V sredo 24 Junija 2020 je Matija Strlič, redni profesor analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter redni profesor dediščinske znanosti na University College London, predstavil Evropsko raziskovalno infrastrukturo za dediščinsko znanost v seriji webinarjev: Conservation: Together at Home.
V projektu se osredotočamo na razvoj sistemov zaščite bronastih spomenikov pred okoljskimi dejavniki v različnih podnebnih razmerah. Continue reading ARRS PROJEKT: Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju (J7-9404)
Predmeti kulturne dediščine so zaradi njihove organske sestave in porozne strukture dovzetni za biološko razgradnjo. Pojav plesni in rast ter prodiranje njihovih hif v samo strukturo kulturne dediščine povzroča mehansko razpadanje, njihovi presnovni produkti, kot so npr. encimi, kelatorji, kisline in zunajcelične polimerne snovi pa povzročajo kemijsko razgradnjo barvnih plasti in lakov. Številne glive proizvajajo in izločajo tudi melanin zaradi česar na površini slik nastanejo obstojni, neestetski temni madeži.
Continue reading PREISKAVA PLESNI NA KULTURNI DEDIŠČINI: ANALIZA S FLUORESCENTNIM MIKROSKOPOM
Projekt IPERION HS (Integrirane platforme za evropsko raziskovalno infrastrukturo dediščinske znanosti) se je začel s 1. aprilom 2020 in bo trajal 3 leta. Projekt je nadaljevanje že uspešno zaključenih projektov IPERION CH in CHARISMA, vsi pa so usmerjeni k vzpostavitvi evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost. Namen IPERION HS je razviti celosten dostop do platform MOLAB, ARCHLAB in FIXLAB za dostop do širokega nabora kakovostnih znanstvenih inštrumentov, metodologij, podatkov in orodij za izboljšanje znanja in inovacij na področju interpretacije, konserviranja, dokumentacije in upravljanja dediščine.
Intervju profesorja dr. Matija Strlič v radijski oddaji Podobe znanja.
Interdisciplinarni projekt APACHE ima sledeče glavne cilje:
Otvoritev izpostave Raziskovalnega inštituta, ZVKDS na Ptuju: Laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov
Vabimo vas na