Category Archives: Uncategorized

Razvoj Infrastrukturne strategije E-RIHS.si

Ustanovni sestanek komisije za razvoj Infrastrukturne strategije E-RIHS.si je potekal 7. oktobra 2020. Komisijo vodita Martina Lesar Kikelj, Predsednica Društva restavratorjev Slovenije ter Miha Humar z Biotehniške fakultete UL. Člana komisije sta tudi Polonca Ropret, nacionalna koordinatorka E-RIHS.si in Matija Strlič, predsednik Programskega odbora E-RIHS.si. Continue reading Razvoj Infrastrukturne strategije E-RIHS.si

Zaključna delavnica E-RIHS pripravljalne faze

Vljudno vabimo na zaključno delavnico EU projekta E-RIHS Preparatory Phase, v okviru smo v sodelovanju s predstavniki ministrstev in Evropske komicije pripravili pravno, finančno in drugo dokumentacijo, potrebno za ustanovitev Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost.

Dokumentacija bo konec leta 2020 predvidoma oddana Evropski komisiji v pregled, nakar se bo začel proces podpisovanja v okviru nacionalnih ministrstev pristojnih za znanost. Po zaključenem procesu bo infrastruktura pričela z delovanjem, predvidoma leta 2022.

Na delavnici bomo analizirali prehojeno pot, in kar je morda še bolj pomembno, s predstavniki Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture in Evropske komisije bomo debatirali o priložnostih in pasteh za razpršene raziskovalne infrastrukture, kot je E-RIHS. Slednjo delavnico bo vodil profesor dr Matija Strlič.

Vljudno vabljeni!

Preiskave za celovito ohranjanje kulturne dediščine

Restavratorstvo oziroma restavratorstvo-konservatorstvo obsega vrsto dejavnosti, ki se neposredno tičejo dediščine, njihov cilj pa je njeno celovito ohranjanje. Dediščinska znanost je interdisciplinarna veda, ki združuje tako naravoslovne kot tudi humanistične in družboslovne vede. Glavne naloge dediščinske znanosti z vidika naravoslovnih ved so predvsem uporaba, razvoj in optimizacija analitskih tehnik in analitske opreme za določevanje materialne sestave. Dr. Klara Retko iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v članku Preiskave za celovito ohranjanje kulturne dediščine, ki je objavljen v spletnem časopisu Alternator predstavila nekaj analitskih tehnik in njihovo uporabo na umetninah.

PREISKAVA PLESNI NA KULTURNI DEDIŠČINI: ANALIZA S FLUORESCENTNIM MIKROSKOPOM

Predmeti kulturne dediščine so zaradi njihove organske sestave in porozne strukture dovzetni za biološko razgradnjo. Pojav plesni in rast ter prodiranje njihovih hif v samo strukturo kulturne dediščine povzroča mehansko razpadanje, njihovi presnovni produkti, kot so npr. encimi, kelatorji, kisline in zunajcelične polimerne snovi pa povzročajo kemijsko razgradnjo barvnih plasti in lakov. Številne glive proizvajajo in izločajo tudi melanin zaradi česar na površini slik nastanejo obstojni, neestetski temni madeži.

Continue reading PREISKAVA PLESNI NA KULTURNI DEDIŠČINI: ANALIZA S FLUORESCENTNIM MIKROSKOPOM

Z aprilom se začenja projekt IPERION HS

Projekt IPERION HS (Integrirane platforme za evropsko raziskovalno infrastrukturo dediščinske znanosti) se je začel s 1. aprilom 2020 in bo trajal 3 leta. Projekt je nadaljevanje že uspešno zaključenih projektov IPERION CH in CHARISMA, vsi pa so usmerjeni k vzpostavitvi evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost. Namen IPERION HS je razviti celosten dostop do platform MOLAB, ARCHLAB in FIXLAB za dostop do širokega nabora kakovostnih znanstvenih inštrumentov, metodologij, podatkov in orodij za izboljšanje znanja in inovacij na področju interpretacije, konserviranja, dokumentacije in upravljanja dediščine.

Continue reading Z aprilom se začenja projekt IPERION HS