All posts by admin

Če bi želeli vso kulturno dediščino ohraniti čim dlje, na planetu za to nimamo dovolj energije

Če vstopimo v kakšno staro ali celo zelo staro zgradbo, nas bolj ali manj intenzivno objame vonj, ki bi mu lahko rekli tudi vonj po zgodovini. Ta vonj je izredno pomemben, na takšnem kraju ga pričakujemo in želimo. Zato so denimo v knjižnici Christopherja Wrena katedrale sv. Pavla v Londonu, ko so zaprosili prof. dr. Matijo Strliča, da oceni stanje njihove knjižne zbirke, eksplicitno poudarili, da želijo značilni vonj ohraniti. Ta vonj je bogat tudi z vrsto informacij o papirju in drugih materialih, iz katerega so knjige narejene, in med drugim omogoča neinvazivno oceno stanja njihove ohranjenosti. To je le en vidik, ki jasno kaže, kako je dediščinska znanost zanimivo in izrazito interdisciplinarno polje raziskav, kjer se preko izhodiščne želje po razumevanju in ohranjanju kulturne dediščine odpira vrsta zanimivih vprašanj, ki segajo na narazličnejša področja. O vonju in dediščinski znanosti je v Podobah znanja v pogovoru z novinarko Nino Slaček spregovoril dr. Matija Strlič, redni profesor na področju znanosti za dediščino na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (University College London) ter redni profesor analizne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Oddaja je dostopna na spletni strani ARS – Podobe znanja.

Kristina Hribar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani

Nov EU projekt APACHE

Interdisciplinarni projekt APACHE ima sledeče glavne cilje:

– razvoj aktivnih materialov za optimalno in trajnostno hrambo predmetov kulturne dediščine z zmanjšanjem vpliva neprimerne temperature, vlage in hlapnih onesnaževal, ki pospešujejo procese razgradnje,

– razvoj senzorjev za spremljanje mikroklime v embalažah ali vitrinah za predmete kulturne dediščine, ter brezžičnih podatkovnih sistemov za avtomatizirano spremljanje stanja in okoljskih tveganj,

– razvoj programske opreme za lažje odločanje, ki bo skrbnikom v muzejih in galerijah na podlagi zabeleženih podatkov in matematičnih funkcij razgradnje materialov ovrednotil potrebo po ukrepanju.

Za doseg teh ciljev bomo med drugim preučili vplive temperature, vlage in hlapnih onesnaževal na razgradnjo sodobnih materialov kulturne dediščine (akrilne barve, izbrane plastične mase), računalniško modelirali lastnosti materialov za embalažo, razvili absorbente, ki bodo zmanjševali koncentracije onesnaževal v ovojih, izdelali materiale, ki bodo zmanjšali nihanja temperature, vlage in posledično preprečili razvoj plesni na predmetih ter izdelali senzorje, ki bodo zaznavali hlapna onesnaževala in podatke pošiljali skrbnikom preko brezžičnega omrežja ali Bluetooth tehnologije. V sodelovanju z industrijskimi partnerji bomo izdelali prototipe, ki jih bomo testirali v vodilnih muzejih in galerijah (Narodni Muzej Slovenije v Ljubljani, Peggy Guggenheim v Benetkah, Center Pompidou v Parizu in drugih), ki so predvidoma tudi končni uporabniki izdelanih produktov.

V Laboratoriju za dediščinsko znanost na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, nameravamo razviti metode za določanje atmosferskih onesnaževal v neposredni okolici predmetov, kot tudi metode za modeliranje njihove absorpcije in desorpcije, na osnovi katerih bo možno opredeliti potek razgradnje materialov in hkrati predlagati postopke za preventivno oziroma intervencijsko konserviranje-restavriranje.

Projekt je izjemno pomemben za slovensko vozlišče Evropske infrastrukture za dedičinsko znanost (www.e-rihs.si), katerega ustanovna članici sta Univerza v Ljubljani in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj bodo pridobljeno znanje in razviti produkti pomembno okrepili vodilno vlogo omenjene infrastrukture tako v Sloveniji kot tudi na svetovnem nivoju.

Projekt APACHE (Obzorje 2020, 8 M€) koordinira Univerza v Firencah. Pri projektu sodeluje 26 partnerjev, med katerimi so University College London, Inštitut Max Planck in Fraunhofer Inštitut ter podjetja kot so ZfB, Akzo Nobel in Ericsson. Iz Slovenije sodelujeta Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter Narodni muzej Slovenije.

Ida Kraševec, Irena Kralj Cigić in Matija Strlič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani

Eva Menart, Narodni muzej Slovenije

Otvoritev izpostave ZVKDS na Ptuju

Otvoritev izpostave Raziskovalnega inštituta, ZVKDS na Ptuju: Laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov

Na Raziskovalnem inštitutu Centra za konservatorstvo, ZVKDS odpiramo »Laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov« na Ptuju. V okviru laboratorija bo delovala tudi pisarna Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost Slovenija (E-RIHS Slovenija). Raziskovalni inštitut skupaj s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani tvori in gradi slovensko vozlišče E-RIHS. Ena od nalog E-RIHS EU je razširiti znanstvene raziskave za nove skupnosti uporabnikov, kamor spadajo tudi arheologi in paleontologi.

Delovanje pisarne E-RIHS Slovenija v povezavi z Laboratorijem za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov na Ptuju bo zato pomembno prispevalo tudi k razvoju dediščinske znanosti v evropskem merilu in omogočilo Mestni občini Ptuj nova in obetavna razvojna sodelovanja, saj je arheološka zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ena najpomembnejših v Republiki Sloveniji in je opredeljena kot zbirka nacionalnega pomena. Pomen ptujske arheološke zbirke gre pripisati izjemni vlogi, ki ga je ptujski prostor v svoji skoraj 7 tisoč letni zgodovini imel. Pri čemer po pomenu nedvomno prednjači rimsko obdobje mesta, s kolonijo Petoviono, ki velja za najpomembnejše in največje rimsko mesto na prostoru Republike Slovenije.

Izjavo za javnost lako preberete tukaj.

Vabilo: E-RIHS informativni dogodek

Vabimo vas na

Informativni dogodek: Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost – Slovenija (E-RIHS.si)

  1. decembra 2019, 15:30-17:00

 

V predavalnici 1 Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Večna pot 113, 1000 Ljubljana

Program:

Uvodni nagovor, Janez Kromar, v.d. generalnega direktorja, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

ESFRI infrastrukture in E-RIHS, Dr. Albin Kralj, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

E-RIHS: globalna raziskovalna infrastruktura, Dr. Polonca Ropret, Nacionalna koordinatorka E-RIHS

E-RIHS v Sloveniji, Prof. dr. Matija Strlič, Predsednik Programskega odbora E-RIHS.si

APACHE: nano- in senzorske tehnologije za dediščino, Dr. Eva Menart, Narodni muzej Slovenije

Vključevanje družboslovnih raziskav v dediščinsko znanost, Dr. Ana Slavec, InnoRenew CoE

Zaključni nagovor, Prof. dr. Jurij Svete, Dekan

Vsa prosta mesta na dogodku so na žalost že oddana.

Namen dogodka je, da širšo slovensko javnost, raziskovalno in splošno, seznanimo z razvojem in priložnostmi za sodelovanje v okviru slovenskega vozlišča Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost – Slovenija (E-RIHS.si). E-RIHS je razpršena ESFRI infrastruktura, pri kateri Slovenija sodeluje kot članica od 2017.

V fazi implementacije (predvidoma 2022) bo infrastruktura nudila dostop raziskovalcem in uporabnikom dediščinske znanosti, t.j. interdisciplinarne domene znanstvenih raziskav dediščine, z željo po bolj sinergični izrabi znanja in sredstev v Sloveniji, Evropi in svetu. Skozi slovensko vozlišče v Ljubljani in Evropsko vozlišče v Firencah, bodo deležniki lahko ne le opravljali skupne raziskave, temveč se tudi izobraževali, razvijali skupne strategije in raziskovalne politike ter zagotavljali pozitivne učinke raziskav na znanstveno odličnost ter seveda razumevanje in ohranjanje dediščine. Slovenski raziskovalci smo na tem področju med vodilnimi v EU in ob zagonu E-RIHS.si bomo vodilni center kritične dediščinske znanosti z integracijo humanističnih, ekonomskih in socioloških raziskav z naravoslovnimi.

Sporočamo, da bomo dogodek fotografirali v promocijske namene.

Po končanem uradnem programu vas vabimo na neformalno druženje.

Imenovan je E-RIHS Izvršni odbor

Generalni odbor Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS) je na nedavnem sestanku v Varšavi (5. – 7. septembra 2018) potrdil začasni izvršni odbor. Odbor bo vodil priprave na podpis medvladne konzorcijske pogodbe o ustanovitvi infrastrukture, t.i. ERIC, kar bo predvidoma leta 2021.

Odbor sestavljajo (z leve na desno): dr. Marta Castillejo (direktorica za integracijo), dr. Loïc Bertrand (znanstveni direktor), dr. Jana Striova (vodja koordinacijskega urada), dr. Luca Pezzati (začasni direktor), profesor dr. Matija Strlič (operativni direktor) ter dr. Joao-Manuel Mimoso (finančni direktor).

E-RIHS be preko vzpostavljenih nacionalnih vozlišč (med njimi tudi slovensko) nudil odlične znanstvene preiskave in omogočal reševanje interdiciplinarnih raziskovalnih vprašanj na področjih zgodovine, interpretacije, diagnostike in ohranjanja kulturne dediščine.

Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost je v pripravljalni fazi, ki jo financira Evropska komisija.

Slovenija je trenutno med zgolj 11 državami, ki so že ustanovile nacionalna vozlišča. E-RIHS Slovenija koordinira dr. Polonca Ropret iz Raziskovalnega inštituta Centra za konservatorstvo, ZVKDS. Njena namestnica je dr. Irena Kralj Cigić s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Preiskave z minimalnim vzorčenjem: analiza sušečega olja

Pogosto potrebne informacije o objektih kulturne dediščine niso dostopne z neinvazivnimi metodami. A tudi kadar je vzorčenje nujno potrebno, se konzervator in analitik posvetujeta o tem, kje se vzorec lahko odvzame in kolikšna je minimalna masa vzorca potrebna za analizo.

Običajno za analize uporabimo stacionarne laboratorijske instrumente, ki so optimizirani za delo z minimalnimi količinami vzorca. Za določitev vrste sušljivega olja v barvah na primer odvzamemo le 0,5-1 mg vzorca, kar je primerljivo z zrnom kuhinjske soli (Slika 1). Pravimo, da je vzorčenje porušno, a je poseg minimalen in če ga opravi konzervator, tudi ni opazen.

Slika 1: Količina vzorca barve, ki ga potrebujemo za zanesljivo analizo s plinsko kromatografijo.

Za določitev vrste veziva običajno zadošča analiza z infrardečo spektroskopijo, kar v nekaterih primerih lahko opravimo neporušno. V primeru, da želimo izvedeti, katero olje je uporabljal umetnik, pa je potreben odvzem vzorca in analiza s plinsko kromatografijo z masnospektrometrično detekcijo (GC-MS).

Slika 2: Plinski kromatograf z masnospektrometričnim detektorjem (GC-MS) na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Med posvetom s strokovnjaki iz Moderne galerije v Ljubljani se je izkazalo, da ni povsem jasno kakšne slikarske materiale je uporabljal Marij Pregelj. Tako smo odvzeli vzorce na več izbranih umetniških delih, med njimi tudi na delu prikazanem na Sliki 3.

Slika 3: Marij Pregelj: “Na Ljubljanici”, 1947, iz zbirke Moderne galerije. Puščica kaže, kje je bil na spodnjem desnem robu odvzet vzorec.

Po odvzemu vzorec ustrezno obdelamo in dobljeno raztopino vbrizgamo v plinski kromatograf, kjer se v trenutku uplini, kar omogoči, da se posamezne spojine v toku inertnega plina ločijo. Tako jih zaznamo kot vrhove (Slika 4), ki pripadajo dimetilnemu estru azelainske kisline (2,9 min) ter metilnima estroma palmitinske (3,4 min) in stearinske kisline (5,7 min). Na osnovi razmerja teh vrhov lahko določimo, da je Marij Pregelj uporabljal laneno olje. Ugotovitev je pomembna za nadaljne konservatorsko-restavratorske posege na umetniškem delu.

Slika 4: Kromatogram raztopine obdelanega vzorca barve z dela »Na Ljubljanici«.

Izr. prof. dr. Irena Kralj Cigić
Mag. Nada Madžarac
Izr. prof. mag. Tamara Trček Pečak

Raziskave so bile opravljene v okviru raziskovalnega programa P1-0153 na Katedri za analizno kemijo UL FKKT in treh projektov Po kreativni poti do znanja, izvedenih na Oddelku za restavratorstvo UL ALUO.

Izjava za javnost: Ustanovljeno je nacionalno E-RIHS vozlišče

Dediščinska znanost se v zadnjih letih uspešno razvija v pomembno interdisciplinarno znanstveno vedo in vključuje sodobno raziskovalno infrastrukturo ter raziskovalce visoke znanstvene odličnosti, ki se združujejo v E-RIHS – Evropsko raziskovalno infrastrukturo za dediščinsko znanost.

Pri tem smo tudi slovenski raziskovalci zelo aktivni in prepoznavni. 12. 6. 2018 je bilo ustanovljeno nacionalno vozlišče E-RIHS Slovenija, saj sta generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Jernej Hudolin in rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Papič podpisala »Memorandum o soglasju v zvezi z vzpostavitvijo evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost – Slovenija«. S tem smo postavili temelje za nadaljnji razvoj nacionalnega vozlišča E-RIHS v Sloveniji, kakor tudi njegovo vključitev v E-RIHS EU.

Več lahko preberete tukaj.

PRESS RELEASE: E-RIHS Slovenia has been established

Heritage Science has recently successfully evolved into an important interdisciplinary scientific field, which includes modern research infrastructure and scientists of recognised excellence, who have been developing E-RIHS – European Research Infrastructure for Heritage Science.

As part of the process, Slovenian heritage scientists have been very active and visible. On the 12th of June 2018, the Slovenian National Hub E-RIHS Slovenia was established, following the signature of the “Memorandum of Understanding Relating to the Establishment of the European Research Infrastructure for Heritage Science – Slovenia”, by the General Director of the Institute of the Protection of Cultural Heritage of Slovenia, Jernej Hudolin and the Rector of the University of Ljubljana, Prof.  Dr. Igor Papič.

This act is the foundation for further development of E-RIHS Slovenia and its involvement in E-RIHS EU.

You can read more about E-RIHS Slovenia here.

Preiskave z ramanskim mikroskopom na Raziskovalnem institutu Centra za konservatorstvo, ZVKDS (Fotografijo v visoki resoluciji dobite tukaj.)

Raman microscopy facility at the Research Institute of the Centre for conservation, Institute of the Protection of Cultural Heritage of Slovenia (High Res photo available here.)

Kontakti/Contacts

Dr Polonca Ropret, E-RIHS.SI nacionalni koordinator/National Coordinator, ZVKD

Izr. prof. dr. Irena Kralj-Cigić, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Ne-invazivne preiskave

Ne-invazivne preiskave umetniških predmetov izvajamo s pomočjo prenosnih inštrumentov, ki omogočajo karakterizacijo predmetov na licu mesta in brez odvzema vzorcev ali s stacionarnimi inštrumenti, ki omogočajo analizo površine, prav tako brez odvzema vzorcev.

Ne-invazivne preiskave japonskega oklepa iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije.

Karakterizacija japonskega oklepa s prenosnim FTIR inštrumentom in refleksijski FTIR spekter urušija, smolo, ki se pridobiva iz drevesa loščevec (Rhus verniciflua), ki ga najdemo v vzhodni Aziji, kar tudi dokazuje avtentičnost predmeta.

Ne-invazivno ramansko mapiranje na sliki Gola Muza sodobnega umetnika Silvestra Plotajsa-Sicoe-a iz zbirke studia Černe, Ljubljana.

Z ne-invazivno ramanskio analizo smo na površini slike določili prisotnost titanove bele (obe kristalni obliki: anataz in rutil) ♦, barijeve bele *, kalcita #, ter sintetičnih organskih pigmentov: Pigment Green 7, Pigment Yellow 74 in Pigment Yellow 1 (slika ramanskega spektra). Z ramanskim mapiranjem pa smo določili razporeditve teh pigmentov na površini, kar je prikazano na izbrani površini za razporeditev pigmenta Pigment Green 7.

Raziskave so bile izvedene na Raziskovalnem inštitutu Centra za konservatorstvo, ZVKDS.

Kaj je dediščinska znanost?

Dediščinska znanost prav v tem trenutku hitro raste in se razvija v samostojno vedo. Podobno kot okoljska znanost pred par desetletji, prav zdaj vodilni znanstveniki, tudi iz Slovenije, aktivno oblikujejo to interdisciplinarno področje.

Dediščinska znanost je znanost o interpretaciji in upravljanju kulturne dediščine. Zgodovinski temelji vede so v naravoslovnih znanostih, kot so kemija, fizika, biologija, geologija, ter v inženirstvu, a vedno v sodelovanju s humanističnimi vedami. Ker je večina sodobne dediščine digitalne, tudi raziskovalne metode postajajo vedno bolj digitalne: računalniške in matematične vede so tako vedno bolj pomembne tudi v dediščinski znanosti.

Pred kratkim je v reviji Angewandte Chemie izšla posebna številka na temo te sorazmerno nove vede. V uvodniku profesor dr. Matija Strlič (University College London, Velika Britanija) podaja misli o razvoju, izzivih in prihodnosti dediščinske znanosti.

Več lahko preberete tukaj.

 

Fotografija: Dediščina bo postalo tisto, kar smo naredili včeraj in cenimo danes (Smithsonian Air and Space Museum).

Dobrodošli pri E-RIHS.si – Welcome to E-RIHS.si

E-RIHS (European Research Infrastructure for Heritage Science) je Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost. V okviru te distribuirane (razpršene) raziskovalne infrastrukturne mreže za podporo znanosti za interpretacijo, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine bomo vzpostavili:

  • nacionalno vozlišče E-RIHS.SI,
  • mobilni in stacionarni laboratorij s pripadajočo nacionalno raziskovalno infrastrukturo
  • digitalni laboratorij
  • dostop do materialnih zbirk/arhivov

E-RIHS.SI bo podprl vodilno vlogo slovenske dediščinske znanosti in njeno mednarodno vpetost, ter omogočil slovenskim kulturnim in arhivskim ustanovam dostop do raziskovalne infrastrukture in obravnave predmetov kulturne dediščine, kar je trenutno dostopno le redkokdaj in v omejenem nivoju.

Z ustanovitvijo E-RIHS.SI bomo podprli skupinsko interdisciplinarno raziskovalno delo, dostop do vrhunske raziskovalne opreme, metodologij, podatkov in orodij in vrhunsko usposobljenega osebja. S temo bomo podprli raziskave tako snovne kot nesnovne dediščine ter hrambo, obdelavo, interpretacijo in optimalno koriščenje podatkov.

Dediščinska znanost ima jedro v naravoslovnih znanostih, kot so kemija, fizika, biologija, računalniške, okoljske in druge znanosti in inženirstvo, a zahteva tesno sodelovanje s socioekonomskimi vedami in humanistiko. Zaradi svoje interdisciplinarnosti za delovanje potrebuje tako laboratorijsko kot arhivsko in digitalno infrastrukturo.

S strateškim načrtovanjem se bomo izognili podvajanju opreme in raziskovalnega dela ter povečali konkurenčnost evropske znanosti o kulturni dediščini. Z E-RIHS bomo gradili na obstoječih iniciativah, kot so IPERION CH, ARIADNE, PARTHENOS in grozdov projektov, ki podpirajo integracijo E-RIHS.

E-RIHS bo zgrajen na osnovi štirih modalitet dostopa:

  • ARCHLAB, ki predstavlja arhive institucij kulturne dediščine;
  • FIXLAB: grozd stacionarnih laboratorijev;
  • MOLAB je mobilni laboratorij za ne-invazivne meritve na licu mesta;
  • DIGILAB je skupek digitalnih metod za obdelavo, vzdrževanje in arhiviranje podatkov.

E-RIHS je trenutno v pripravljalni fazi (E-RIHS Preparatory Phase), za kar je sredstva namenila EU v okviru razpisa Obzorja 2020 INFRADEV-02-2016. Tekom projekta (2017 – 2020) bomo razvili poslovni načrt delovanja E-RIHS na evropskem nivoju, na nacionalnem nivoju pa bomo razvili E-RIHS vozlišče. To bo sestavljeno iz zgoraj omenjenih laboratorijev (ARCHLAB, FIXLAB, MOLAB in DIGILAB), v okviru katerih bomo na osnovi odličnosti povezali slovenske raziskovalne inštitucije in raziskovalce z ustanovami kulturne dediščine.